Letos poleti so bile v Parizu olimpijska igre. Zdelo se nama je da je to dokaj blizu in, ker Pariza še nisva obiskala sva se odločila ogledati nekaj tekem kjer so naši predstavniki nastopali zelo uspešno.
Ostali čas pa sva izkoristila in si vzela čas za ogled znamenitosti Pariza kot so Eifflov stolp, Louvre, Sacre coeur, Molin Rouge. Pri vseh teh stavbah in še mnogih drugih naju je navdušila izjemna arhitektura, ki so jo različni umetniki uspeli ustvariti skozi stoletja. Tudi mesto z reko Sieno in prečudovitimi parki predstavlja presežek ki ga je arhitektura ustvarila skozi stoletja. Poleg svetovljanskosti Pariza bogate zgodovine in izjemnih znamenitosti je arhitektura v Parizu res nekaj edinstvenega na svetu, nekaj kar moraš vsaj enkrat v svojem življenju obiskati. Prebivala sva v hotelu blizu železniške postaje. Od tam sva se velikokrat odpravila na daljše sprehode, popila kakšen kapučino in se nato s podzemno železnico odpeljala do posameznih delov Pariza. Ogledala sva si res veliko znamenitosti in vedno znova ostala navdušena nad izvirnostjo in posebnostjo ki ju je tu ubrala arhitektura ožjega in širšega mestnega jedra.
Tudi prebivalci Pariza so nekaj posebnega skoraj brez izjem lahko trdim da so bili vedno pripravljeni pomagati z nasveti ali samo pokazati pravo smer. V mestu je bilo ogromno tujcev in bilo je čutiti športni utrip na vsakem koraku. Izjemno se nama je zdelo dejstvo, da sva ob doživetju olimpijskega duha in ogleda športnih prireditev spoznala to čudovito mesto. Veliko stari pa si nisva mogla ogledati saj nama je zmanjkalo časa kljub temu da sva v Parizu ostala cel teden torej sedem dni.
Odločila sva se da se bova v Pariz še vrnila. Ostalo je še veliko stvari ki si jih nisva uspela ogledati. Obiskala pa sva tudi grob Jima Morrisona kjer je bilo veliko obiskovalcev ki so na njegov grob prinesli sveče in rože.